Izšla je zbirka pesmi!Ena pesem je bila že napisana v prejšnji objavi.Nekaj jih bo še napisanih na blogu, ostale pa si lahko ogledate na Selu 37, ker so napisane v obliki knjige.
Pesem o samotnem otoku
Sredi širnega morja,
samotni otok stoji.
Na njem ni življenja,
ne ene same duše.
Na samotnem otoku pa nekaj je
na sredi otoka majhna palma stoji.
4 komentarji:
Ta pesmica mi je zelo všeč! Hvala ti! Mami
Zelo lepa pesmica:)
Dragi Rok! ti si res pravi vsestranski umetnik!!!
Takega umetnika ne srečaš vsak dan, zato sem zelo ponosna nate, še ker si moj vnuk (miško), poljubček!
mama
Iz te pejsažno zastavljene šestvrstične impresije slutimo avtorjevo hrepenenje po razsežnostih morskih polj in s soncem obsijanih razčlenjenih obalah, kamor so ga v davnih mladih letih vodili verjetno starši in kjer so nemara preživljali najlepše mladostne trenutke. Samotna palma na neobljudenem otoku je simbol tega hrepenenja, ki ga avtor izpove iz globin svoje notranjosti, ravno samotnost te palme priča o pomisli na neponovljivost trenutka, ki kot kakšna osamljena duša tiči v avtorjevi podzavesti in se skuša skozi dnevne vtise prekopati na površje in po-občutiti vso morskost avtorjeve mladosti. Avtor z vso to ponavljano samotnostjo pripoveduje bralcu o svojem hrepenenju po odprtih prostorih, po mehkem valovanju sinjega prostranstva in hkrati tudi o silnem bučanju jeznega morja in se skuša iz zagrajene podalpskosti vrniti tja, kjer galebi režejo zrak in kjer morska pena šteje dneve in se ogleduje v zrklih nemorskih bitij, ki bi rada tja.
Bravo Rok! Ne samo piši, ampak tudi beri pesmice! Razglej se v knjižnici in vzemi v roke kake poezije, boš videl, koliko se (tehničnega) lahko naučiš od drugih. Ideje imaš pa "ful" dobre!!
Objavite komentar